ADOLF URNAUT
Adolf-Adi Urnaut je starosta pedagoškega in trenerskega dela v slovenskem športu.
Leta 1957 je prvič nastopil za jugoslovansko mladinsko reprezentanco in za tem dobro desetletje (1959–1971) igral za jugoslovansko člansko reprezentanco.
Na skupno 320 tekmah in mednarodnih turnirjih je osvojil tri zlate medalje na sredozemskih igrah (1963, 1965 in 1967), bronasto odličje na univerzijadi (1965) in bil kapetan reprezentance med letoma 1967 in 1971.
Svojo klubsko športno pot je začel pri Odbojkarskem klubu Fužinar, nekaj časa je igral za mariborski Branik, kot gost tudi za zagrebško Mladost in beograjski Železničar, aktivno odbojkarsko kariero pa je sklenil pri OK Kvarner na Reki, kjer je začel delati kot trener.
Uspešnost njegovega dela dokazujejo številna odličja, ki jih je kot trener osvajal na največjih tekmovanjih, še zlasti kot trener ženske reprezentance v sedeči odbojki, in sicer zlata medalja na evropskem prvenstvu 1999, srebrna in bronaste medalje na svetovnih prvenstvih med letoma 2000 in 2006 ter četrti mesti na paraolimpijskih igrah v letih 2004 in 2008.
Adolf Urnaut je prejel leta 2012 Bloudkovo plaketo za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa, in sicer za dolgoletno, vsestransko in uspešno delo v slovenski odbojki, še zlasti na področju razvoja odbojke sede in vzgoje odličnih mladih odbojkarjev.
V letu 2019 mu je bila podeljena še Bloudkova nagrada za življenjsko delo.