ZLATKO ZAHOVIČ
Nogomet je začel igrati v mladinskem moštvu NK Maribor, vendar za ta klub ni nikoli zaigral kot član. Člansko kariero je začel pri mariborskem NK Kovinar, kjer ga je opazil Milko Djurovski, ki je bil na služenju vojaškega roka v Mariboru.
Djurovski ga je priporočil vodstvu Partizana, kamor je odšel leta 1989. V sezoni 1990/91 je bil posojen v Proleter.
Leta 1993 je zaradi tamkajšnjih vedno bolj negotovih razmer po razpadu Jugoslavije odšel na Portugalsko in zaigral za klub Vitória Guimarães.
Leta 1996 je prestopil v sloviti FC Porto in v njegovem dresu doživel najbolj zvezdniške trenutke v portugalski ligi in ligi prvakov saj je bil v sezoni 1998/1999 celo najboljši strelec porta in eden od treh najboljših strelcev tega tekmovanja.
V Portu je ostal do leta 1999 in z moštvom osvojil tri naslove portugalskega prvaka, leta 1998 je osvojil tudi portugalski pokal.
Leta 1999 je prestopil v pirejski Olympiakos, vendar je klub zaradi nesoglasij s trenerjem hitro zapustil.
Leta 2000 je prestopil v Valencio in se z njo še v isti sezoni uvrstil v finale lige prvakov, kjer jih je po streljanju enajstmetrovk premagal münchenski Bayern.
Med tistimi, ki so izvajali enajstmetrovke, je bil tudi Zahović, vendar je njegov sicer dobro merjeni stel vratar Bayerna Oliver Kahn mojstrsko obranil.
Leta 2001 je zapustil Valencio in se vrnil na Portugalsko. Tokrat k lizbonski Benfici.
V zimskem prestopnem roku januarja 2005 je Zahović prekinil pogodbo z Benfico in se poslovil od igranja nogometa.
Dres slovenske reprezentance je prvič oblekel 7. novembra 1992 za prijateljsko tekmo proti Cipru. Leta 1999 se je pod taktirko Srečka Katanca uvrstil na evropsko prvenstvo 2000 v Belgiji in na Nizozemskem in tam zabil tri od štirih slovenskih zadetkov.
Skupaj s slovensko reprezentanco se je uvrstil na svetovno prvenstvo leta 2002 na Japonskem in v Južni Koreji.