JOSIP (JOŽE) PRIMOŽIČ
Pod vodstvom Staneta Derganca, ki ga je povabil v vrste Sokola, je začel Josip Primožič resno telovaditi.
V enem letu je tako napredoval, da so ga povabili celo na izbirno tekmo za sestavo vrste za olimpijske igre v Parizu leta 1924. Uvrstil se je v vrsto in se tako kot popolni začetnik udeležil svojih prvih iger.
Na 26. svetovnem prvenstvu v Lyonu je bil že tretji najboljši slovenski telovadec in je postal svetovni podprvak na drogu ter z izbrano vrsto osvojil drugo mesto.
Leta 1928 je na svojih drugih olimpijskih igrah v Amsterdamu osvojil dve olimpijski medalji, srebro na bradlji in bron kot član vrste.
S 30. leti je postal štirikratni svetovni prvak na svetovnem prvenstvu leta 1930 v Luksemburgu. Bil je najboljši telovadec na svetu v skupni uvrstitvi in prosti vaji, na bradlji in konju z ročaji, z izbrano vrsto pa je osvojil tretje mesto.
Na drugem, vse-sokolskem zletu 1930 v Beogradu in drugi tekmi za zlati meč kralja Aleksandra je bil Tošo drugi, hkrati pa je bil najboljši Slovenec na tekmovanju.
Udeležil se je še tretjih olimpijskih iger leta 1936 v Berlinu, vendar brez večjih uspehov.
Zatem se je udeležil še svetovnega prvenstva v Pragi 1938, kjer je dosegel dve bronasti medalji na bradlji posamezno in kot član vrste.
Po njegovi zadnji tekmi leta 1940 v Zemunu je končal telovadno pot in se posvetil slikarstvu.